Pot slikarke Jane Mijatovič je eksperimentalna. Dovolila se je odmakniti od realizma in raziskovati likovne probleme. Najbolj so se ji približale teksture. Kot oseba je zelo energična in take so tudi njene slike.

V avli Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona je na ogled zanimiva slikarska razstava Jane Mijatovič iz Radencev, sicer članice Likovnega društva Gornja Radgona. Kot je ob otvoritvi razstave povedala njena hčerka, študentka novinarstva Sara, se je dolgoletna želja njene mame končno uresničila. Pred tremi leti se je vključila v likovno delavnico magistrice umetnosti Saše Bezjak iz Gornje Radgone, in od takrat naprej nenehno z veseljem slika. „Doma smo bili sprva precej skeptični, spraševali smo se, če je to ena od njenih muh enodnevnic. Danes z sestro Evo z veseljem ugotavljava, da je našla smisel in novo pot v slikanju. Ko je začela niti sanjala ni o tem, da bo nekega dne samostojno razstavljala. Sedaj pa je to že njena druga samostojna razstava. Ob začetku pomladi je razstavljala v Dosorju Radenci, sedaj ob začetku poletja pa še v DSO Gornja Radgona.

Magistrica umetnosti Saša Bezjak je povedala, da organiziram likovne delavnice, katerih se Jana Mijatovič udeležuje že tretje leto. „Moja izkušnja mentorstva z Jano je fantastična. Take izkušnje oz. takega napredka si pri svojem učencu želi vsak učitelj. To je največ kar lahko dosežeš. Kajti Jani je postalo slikarstvo del njenega življenja. Brez tega več ne gre. Vsak šport, znanstveno raziskovanje, ukvarjanje z glasbo lahko jemljemo kot terapijo duha, ker ko nekaj disciplinirano počnemo in to še z užitkom, smo srečni. To je največje zadovoljstvo in največ, kar lahko v življenju dosežemo. Zavedam se tega, da bolj kot znamo biti srečni, bolj smo dojemljivi za trpljenje, ki je skrita stvar posameznika. Saj bolj kot gremo visoko, bolj nizko pademo. Pa se vprašam, v čem je smisel. Smisel je, da se vedno znova poberemo in gremo dalje. Ker vsi težimo k sreči“, pravi Bezjakova.

Pot slikarke Jane Mijatovič je eksperimentalna. Dovolila se je odmakniti od realizma in raziskovati likovne probleme. Najbolj so se ji približale teksture. Kot oseba je zelo energična in take so tudi njene slike. Živih barv. Včasih nas vzpodbudi, da pri sliki iščemo motiv, včasih je ta popolnoma dušen, abstrakten, včasih zaslutimo v sliki nek lep občutek iz krajine. „Zelo zanimiv se mi zdi njen začetek, ko bi morala risati po opazovanju, ker večina meni, da je to edina pot, da postaneš dober slikar. Uprla se je. Ni hotela risati. Pa ne zaradi tega, ker tega ne bi bila sposobna, ampak zato, ker je imela takšno potrebo, željo in moč, da me je prisilila, da z njo delam drugače. Drug tečajnik bi verjetno nehal obiskovati delavnice. Ona je dokaz, da se tudi učitelji učimo in ona je dokaz, da naturalistična faza ni nujna za dobro sliko. Pomembno je, da to, da ni študijsko risala ne čuti kot manjko temveč kot prednost. Sposobna je abstraktno razmišljati“, pravi Saša Bezjak.

Največ, kar pri slikanju lahko dosežeš je to, da sliko premagaš. Jana je na začetku velikokrat obupana, a ker vztraja, nastane odlična slika. Velikokrat staro sliko, za katero meni, da je slaba, preslika in tako doseže čudovite efekte, ki so naključni, a ker se je ona odločila za njih, naključnost izgubijo. Da pa nastanejo, je pomembna koncentracija. Tisti najlepši občutek, ko smo del slike, ko smo noter, ko se ne zavedamo, da slikamo, ko ni časa, ko ne vemo, če je minilo pet minut ali ena ura in ko nastanejo odlični rezultati. „Mentorstvo pri Jani trenutno čutim le kot namig, oz. vzpodbudo in opozorilo, da ne zaide v samo komercialo, ki ima svoje pasti. Jana je samostojna slikarka, to dokazuje, da slika skoraj vsak dan in hkrati moram povedati to, da je sama sebi dober menedžer, kar veliko umetnikom manjka. Je tako močna oseba, da verjamem v njo, da se bo uveljavila, oz. dodala svoj delež slovenski kulturi, čeprav nima formalne slikarske izobrazbe. A ker je borka, se čez deset let spet vidimo, in ne boste verjeli, takrat bo Jana še bolj prepoznavna in bolj pomembna“, je dodala njena mentorica magistra Saša Bezjak.

Jana Mijatovič se sicer udeležuje tudi likovnih izzivov drugje. Tako je sodelovala na Ex temporu v Grožnjanu, v Halberainu in letos je bila povabljena na likovno kolonijo Dosorjev prstan...